Denga

Kaj je denga?

Denga je virusna vročinska bolezen, ki se pojavlja predvsem v tropskih in subtropskih krajih. Pri odraslih praviloma poteka lažje, pri otrocih pa se lahko razvije težja oblika bolezni (t. i. denga hemoragična mrzlica ali denga šok sindrom).

Bolezen povzročajo štirje tipi virusa denge (DEN-1, DEN-2, DEN-3, DEN-4). Okužba z enim tipom ne zaščiti trajno pred okužbo z drugimi tipi.

Kako se denga prenaša?

Dengo prenašajo komarji Aedes aegypti. Komar lahko piči podnevi ali ponoči, pika skoraj ni čutiti. Možen je tudi prenos preko komarja A. albopictus, ki se pojavlja tudi v slovenskem priobalnem pasu, vendar dosedaj ne pomeni tveganja za prenos okužbe z dengo.

Slika 1: Pik komarja Aedes aegypti

Bolezen se ne prenaša neposredno z bolnega človeka na zdravo osebo.

Kako poteka bolezen?

Poznamo tri oblike bolezni:

1. Zvišana telesna temperatura, ki traja nekaj dni. Prisotni so lahko tudi znaki okužbe zgornjih dihal.

2. Klasičen potek denge, ki pomeni nenaden začetek bolezni, ko temperatura poraste nad 40ºC, pojavijo se glavobol, bolečine za očmi, bolečine v mišicah in kosteh, izpuščaj (ki ne zajame dlani ali podplatov), bolniki izgubijo tek, bruhajo, bezgavke se povečajo. Bolezen traja približno teden dni, okrevanje je dolgotrajno.

3. Denga šok sindrom ali denga hemoragična mrzlica, ki se pojavi predvsem pri otrocih, oz. pri odraslih, ki so v preteklosti že preboleli okužbo z virusom denge. Potek bolezni je na začetku blag, kljub temu da se temperatura hitro dvigne. Pojavijo se glavobol, izguba apetita, slabost, bruhanje, kašelj. Po nekaj dneh temperatura pade, stanje pa se poslabša. Bolnik postane nemiren, noge in roke so na otip hladne, telo in obraz pa  žareča. Pojavijo se drobne krvavitve zaradi počasnejšega strjevanja krvi. Dihanje je pospešeno, srčni utrip hiter, pojavijo se lahko tudi krvavitve iz prebavil. Po enodnevni krizi se stanje bolnikov, ki okrevajo, hitro popravi. Pri 5 do 40% otrok s šokom se bolezen konča smrtno, odvisno od časa pričetka in ustreznosti zdravljenja.

Slika 2: Izpuščaj pri bolniku z dengo

Kako poteka diagnostika denge?

Diagnoza se postavi na osnovi bolezenskih težav in znakov, potrdimo pa jo neposredno z dokazom virusa denge ali posredno z dokazom specifičnih protiteles proti virusu denge. Pri interpretaciji izvidov je potrebno upoštevati eventuelno preteklo okužbo s flavivirusi (klopni meningoencefalitis, rumena mrzlica, okužba z virusom Zahodnega Nila…).

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje je podporno. Uporabljajo se zdravila za znižanje telesne temperature, vendar zaradi nevarnosti krvavitve ne salicilati (npr. Aspirin). Nujno je nadomeščanje tekočin. Po  potrebi se dajejo zdravila proti bolečinam, srbenju, kisik, pomirjevala in transfuzija krvi.

Kako se denga preprečuje?

Cepiva proti dengi ni. Pred piki komarjev se lahko zaščitimo s primerno obleko (svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami) in uporabo mrež. Pomembna je pravilna in redna uporaba repelentov, ter zatiranje komarjev z insekticidi in sredstvi za zatiranje razmnoževanje komarjev. Komarji za razvoj potrebujejo stoječo vodo, zato je iz okolice potrebno odstraniti vse posode, zabojnike, gume in druge predmete, kjer se voda zadržuje. Razvoj komarjevih jajčec v vodi preprečuje tudi dodana sol.

Več informacij glede zaščite pred piki komarjev:
http://drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/147-zaita-pred-pikiugrizi-insektov
Proti dengi se borijo tudi z gensko spremenjenimi komarji:
http://drustvo-bpnb.si/index.php/aktualno/221-v-braziliji-proti-dengi-z-gensko-spremenjenimi-komarji

Ali v Sloveniji spremljamo število obolelih za dengo?

V Sloveniji je prijava denge obvezna. V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno pridobiti anamnestične podatke o poteku in kraju okužbe.

Kako pogosta je okužba z dengo v Sloveniji?

Denga je v Sloveniji redka in iz tujine vnešena bolezen. Avtohtone okužbe pri nas še nismo zabeležili, čeprav so o avtohtoni dengi poročali iz sosednje države Hrvaške. V desetletnem obdobju od 2001 do 2010 je bilo prijavljenih 29 posamičnih primerov denge, največ (8) v letu 2010. Vsi bolniki so se okužili v tujini in so ozdraveli brez posledic.

V Sloveniji je bil prvi izbruh denge pri osmih slovenskih gradbenih delavcih, ki so se okužili med delom v Mombaju v Indiji v avgustu in septembru 2011. Na delovnem mestu so bili izpostavljeni pikom komarjev in zelo slabim higienskim razmeram. Za dengo je zbolelo šest delavcev, okužba pa je bila dokazana pri vseh osmih delavcih. Vsi so ozdraveli brez posledic.

Razširjenost denge po svetu

Bolezen najdemo predvsem v tropskih in subtropskih predelih po celem svetu. O okužbah z virusom denge poročajo iz več kot 100 svetovnih držav. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je po svetu vsaj 50 milijonov okužb vsako leto, od tega jih je 1% zdravljenih v bolnišnici. Geografsko je denga razširjena podobno kot malarija, vendar je v nasprotju z njo prisotna tudi na naseljenem področju. Tveganje za okužbo z virusom denge je za potnike na endemskih področjih nizko.

Več aktualnih informacije glede izbruhov denge najdete na:
http://drustvo-bpnb.si/index.php/aktualno/218-denga-v-rilanki
www.cdc.gov/dengue/travelOutbreaks/index.html
http://www.who.int/topics/dengue/en/

Slika 3: Prikaz razširjenosti denge na zahodni hemisferi

Slika 4: Prikaz razširjenosti denge na vzhodni hemisferi

 
Več informacij:
http://www.who.int/denguenet
http://www.who.int/health_topics/dengue/en
http://www.paho.org/english/ad/dpc/cd/dengue.htm
http://www.searo.who.int/en/section10/section332/section1026.htm