Tuberkuloza

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacil tuberkuloze, Mycobacterium tuberculosis. V svetu je tuberkuloza zelo razširjena bolezen, saj prizadene tretjino prebivalstva. V Zahodni Evropi vsako leto zabeležijo več kot 80.000 novih primerov okužbe s tuberkulozo, pri čemer je s 3.500 primeri na leto najhuje prizadet London.

V zadnjem času postaja vse večji problem neobčutljivost bacila tuberkuloze na kombinacijo antibiotikov (različica MDR in XDR), s katerimi se tuberkuloza zdravi. Tuberkuloza tipa MDR in XDR se ne odziva na standardna zdravila, zaradi česar je postopek zdravljenja veliko zahtevnejši in tudi dražji.

K porastu tuberkuloze v Evropi je prispevalo tudi vse večje število priseljencev z območij, kjer je
bolezen bolj razširjena.

Slovenija na srečo spada med države z nizkim število bolnikov in to je bil tudi razlog za ukinitev obveznega cepljenja novorojenčkov proti tej bolezni.

Najbolj poznana je tuberkuloza pljuč (pljučna tuberkuloza), okužba pa lahko zajame tudi druge organe in tkiva (ledvica, koža, možgane, bezgavke itd-t. i. izvenpljučna tuberkuloza).

Tuberkuloza se je pojavila že pred tisočletji. Opisi bolezni so znani že od Hipokrata naprej, šele sredi 19. stoletja pa so odkrili, da gre za nalezljivo bolezen. 24. marca 1882 je nemški zdravnik Robert Koch prvi odkril povzročitelja, ki so ga najprej poimenovali Kochov bacil. Svetovna zdravstvena organizacija je zato ta dan razglasila za svetovni dan boja proti tuberkulozi.

Tuberkuloza se največkrat širi s kašljanjem okuženih oseb oziroma bolnikov. Ob tem se v zrak sproščajo drobne kapljice, ki vsebujejo bacil tuberkuloze. Ob vdihovanju okuženega zraka pride do vdihovanja bacila, ki se najpogosteje naseli v spodnjih delih pljuč, ki so največkrat primarno mesto okužbe. Nastanek same bolezni je odvisen od kužne doze in odpornosti organizma.

Znaki tuberkuloze so velikokrat zakriti, slabo izraženi in dolgotrajni. Znaki pljučne tuberkuloze so kašelj, bolečina v prsnem košu in povišana telesna temperatura, ki traja več kot tri tedne in izkašljevanje krvi. Tem težavam je lahko pridruženo znojenje, otečene bezgavke, utrujenost, izguba telesne teže… Znaki izvenpljučne tuberkuloze pa so odvisni od prizadetega organa.

Zdravljenje tuberkuloze je dolgotrajno. Bolnik običajno 2 do 4 tedne po zdravljenju ni več kužen za okolico in se zdravljenje lahko nadaljuje izven bolnišnice.

Do leta 2005 je bilo v Sloveniji cepljenje proti tuberkulozi obvezno za vse novorojenčke. Cepljenje je bilo potrebno opraviti v prvem letu starosti z enim odmerkom BCG cepiva. Največkrat se je na mestu cepljenja razvila razjeda oziroma je kot dokaz o cepljenju ostala cepilna brazgotina.

V letu 2005 je bilo obvezno cepljenje novorojenčkov zaradi nizkega števila tuberkuloznih bolnikov v Sloveniji ukinjeno, saj je incidenčna stopnja (število novih bolnikov/leto) iz 29/100.000 prebivalcev padla na 17/100.000. Sedaj je cepljenje obvezno le za novorojenčke mater, ki so v nosečnosti ali med porodom prebolevale aktivno tuberkulozo in za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka preselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze. Za ostale novorojence oziroma otroke do 1 leta starosti je na željo staršev cepljenje samoplačniško.