Bacilarna griža - šigeloza

Bacilarna griža je akutna črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu šigel. Bolezen se prenaša fekalno oralno, z dotikom ali pa preko okužene hrane in vode.

Kako pride do okužbe in prenosa bolezni?

Vir za okužbo je človek, ki je lahko bolan, redkeje je vir okužbe na videz zdrava oseba s tiho infekcijo. Za širjenje bolezni so pomembni predvsem tisti bolniki, ki niso hudo bolni.

Prenos bakterij iz črevesja okužene osebe v usta zdrave osebe je možen direktno preko onesnaženih rok ali pa posredno, predvsem z okuženo hrano ali vodo, v katero so prodrle fekalije. Kjer je dispozicija iztrebkov nehigienska, je verjetno možen prenos tudi z muhami. Bolezen je zelo nalezljiva, saj je za okužbo potrebnih zelo malo bakterij.

Kakšni so znaki bolezni?

Inkubacija (čas od okužbe do izbruha bolezni), je kratka. Povprečno traja od 1 do 3 dni. Bolezenski znaki so: povišana telesna temperatura, mrazenje, krčevite bolečine v trebuhu, vodena driska.

Po enem ali dveh dneh postane izločanje blata pogostejše, a manj obilno ter pogosto vsebuje sluz in kri. Včasih bolnik kljub močnemu siljenju na potrebo blata več ne izloča, ampak odvaja krvave krpice in sluz. Ponavadi je bolezen kratkotrajna, v 2 do 5 dneh po pričetku vročina pade, po nekaj dodatnih dneh preneha tudi driska.

Kako ugotovimo šigelozo?

Bakterija ugotovljamo v blatu z laboratorijskim pregledom blata. Tudi potem, ko bolnik bolezen preboli, še nekaj časa (povprečno 4 tedne) izloča šigele z blatom. Kljub temu, da je prebolevnik na videz zdrav, ostaja ves ta čas klicenosec, kar pomeni, da lahko okuži druge ljudi neposredno preko ne dovolj dobro umitih rok ali pa posredno, če z ne dovolj dobro umitimi rokami pripravlja hrano oziroma okuži predmete, preko katerih lahko šigele pridejo v usta druge osebe.

Zaščita pred okužbo

Okužbo s šigelo lahko preprečimo z ustrezno osebno higieno, zlasti s temeljitim umivanjem rok po uporabi stranišča ter z zagotavljanjem neoporečne pitne vode.