Potovalna driska

Drisko ima od 20 do 50% potnikov, ki potujejo po svetu, zlasti v države Latinske Amerike, Afrike in Azije. Vsak tretji bolnik je v času trajanja driske vezan na posteljo in kar 40% jih je prisiljenih spremeniti potek načrtovanega potovanja. Bolezenski znaki so različni, odvisni od povzročitelja, ki je vzrok za okužbo. Najpogosteje se pojavijo driska, bruhanje, trebušni krči in temperatura.

Prebavne težave so lahko blage, lahko pa izredno hude; v nekaterih primerih se lahko zaradi hude dehidracije končajo s smrtjo. Dehidracijo pospešujeta še znojenje in bruhanje. Z blatom, redkeje z urinom ali izbruhano maso bolnik ali pa navidezno zdrava oseba (klicenosec) izloča v okolico povzročitelje prebavnih težav. Na območjih z neurejeno kanalizacijo in vodovodom ter nizko stopnjo osebne higiene, se okužba prenaša preko hrane, onesnažene vode in rok v organizem zdravega človeka. V Aziji pogosto uporabljajo človeške iztrebke kot gnojilo. Prodajalci hrane »na ulici« v tropskih krajih pogosto nimajo umitih rok. Pomembni prenašalci črevesnih okužb pa so tudi insekti, zlasti na odprtih tržnicah.

Veliko bolezni se prenaša z okuženo vodo; poleg pitja je nevarno tudi kopanje v rekah, jezerih, ki so lahko okužena z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni (virusi, bakterijami, paraziti, glivicami). Le kopanje v kopalnih bazenih s klorirano vodo je varno.

Zaščitni ukrepi

»Bodite previdni pri uživanju hrane« je običajno splošno opozorilo potnikom. Raziskave so pokazale, da le 2-5% potnikov na potovanju strogo upošteva priporočilo glede prehrane. Zmotno je prepričanje, da je prehrana v boljših hotelih higiensko manj oporečna. Gostje namreč z lažnim občutkom varnosti uživajo vso hotelsko hrano, pozabljajo pa na dejstvo, da tudi najboljše restavracije v tropih ne morejo varno pripraviti vseh vrst živil. Veliko ljudi ima po vrnitvi s potovanj prebavne težave, ki jih povzročajo različni mikroorganizmi. Nevarno je uživanje nepasteriziranih mlečnih izdelkov, surove hrane in sadja, ki ni v lupini, jedi, ki so pripravljene s surovimi in ne dovolj kuhanimi jajci (omake, prelivi, slaščice). Sladoled »domače« proizvodnje je pogostokrat okužen. Izogibajte se uživanju školjk, na ulici pripravljene hrane ter raznih slaščic. Če sveže sadje in zelenjava nista dovolj dobro oprana z neoporečno pitno vodo, sta lahko vir nevarnih okužb.

Priporočljivo je uživanje toplotno obdelanih živil, ki jih vroče dobimo na krožnik. V naprej pripravljena živila morajo do zaužitja biti v hladilnikih ali pa na temperaturi, višji od 60⁰C. Kuhana živila, ki jih imamo 4 do 5 ur pri temperaturi od 15 do 40⁰C, so lahko okužena, ker imajo bakterije zaradi visokih temperatur ugodne pogoje za razmnoževanje.

Nepasterizirano mleko je potrebno pred pitjem prekuhati. Voda za pitje mora biti ustekleničena in zaprta z originalnimi, še neodprtimi zamaški. V nekaterih deželah trgovci, ki prodajajo ustekleničeno pitno vodo, le-to samo natakajo v odvrglo prazno embalažo, ki jo zaprejo z zamaškom, ki pa ni originalen. Zato je nujna previdnost tudi pri odpiranju steklenic s pitno vodo. Izogibajte se pitju vode iz vodovodnega omrežja, vodnjakov, studencev in drugih vodnih virov. Tudi drugo pijačo pijte samo, če je bila steklenica odprta pred vami. Led v pijači je varen samo, če je bil narejen iz higiensko neoporečne pitne vode. Tudi za umivanje zob uporabljajte ustekleničeno vodo. Če potujete na podeželje in si morate sami zagotoviti pitno vodo, jo pred pitjem prekuhajte (vre naj najmanj 3 do 5 minut). Ohladiti se mora v isti, pokriti posodi. Možna je tudi dezinfekcija vode s tabletami, ki vsebujejo klor ali jod.

Velja splošno opozorilo: »Skuhaj, olupi ali pa pusti.«. Izredno pomembna je tudi higiena rok; za umivanje rok morate uporabljati neoporečno pitno vodo, saj lahko tudi pri umivanju rok z okuženo vodo na roke pridejo povzročitelji nalezljivih bolezni, ki jih potem prenesete v prebavni sistem.

Osnovna dietna priporočila so zbrana v Tabeli 1.

Tabela 1

Dietna priporočila na potovanju v tropih.