Tveganje za hepatitis A na potovanju

Hepatitis A je virusno obolenje jeter, ki ga imenujemo tudi nalezljiva zlatenica. Okužba z virusom hepatitisa A lahko namreč povzroči vnetje jeter, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, slabostjo, povišano telesno temperaturo ter pojavom porumenele kože in očesnih veznic.  Bolezenski znaki se pojavijo v 15-50 dneh po okužbi. Zanimivo je, da so bolezenski znaki in resnost bolezni odvisni od starosti okužene osebe. Če se z virusom okužijo odrasle osebe, bolezen poteka pri večini v izraženi obliki s pojavom zlatenice, pri starejših od 50 let se bolezen v približno 2% konča tudi smrtno. Pri nekaterih bolezen traja samo nekaj tednov, pri manjšini pa se težave zaradi vnetja jeter vlečejo tudi do enega leta. Za razliko od odraslih pa otroci v velikem odstotku preživijo okužbo v blagi obliki, tudi brez zlatenice. Kljub temu da sami nimajo težav, pa izločajo viruse v blatu in na ta način povzročijo širjenje okužbe med ljudi v svoji okolici. Okužene osebe namreč izločajo viruse hepatitisa A z blatom že 10 dni pred pojavom bolezenskih znakov, ko same nimajo še nobenih zdravstvenih težav, in nato še nekaj dni po pojavu zlatenice. Virusi se lahko ob slabši higieni od okužene osebe zanesejo na hrano, v primeru neustreznih sanitarno higienskih razmer pa se lahko virusi znajdejo tudi v pitni vodi. Z virusom hepatitisa A se lahko okužimo ob neposrednem stiku z okuženo osebo ter z zaužitjem onesnažene hrane ali vode. Tvegane za okužbo so lahko tudi surove ali premalo termično obdelane školjke, ki koncentrirajo viruse, ko se v morja stekajo okužene odplake.

Hepatitis A se pojavlja po vsem svetu. Tveganje za okužbo je v razvitem delu sveta, kamor sodi tudi Slovenija, pravzaprav izredno majhno. Srednje visoko in zelo visoko tveganje za okužbo pa predstavljajo države Afrike, srednje in južne Amerike, celotne Azije z izjemo Japonske in Singapurja ter nekatere države vzhodne in jugovzhodne Evrope. Pri nas zabeležimo od 10-20 primerov hepatitisa A na leto. Že v naši bližnji okolici in državah bivše Jugoslavije, kamor Slovenci najpogosteje potujemo, pa zabeležijo letno tudi več sto ali celo nekaj tisoč primerov bolezni, ki se pojavljajo tudi v obliki epidemij. Ena večjih epidemij hepatitisa A se je pojavila na prehodu iz leta 2007 v leto 2008 v Srbiji, predvsem v Nišu in njegovi okolici. V teh letih so v Srbiji zabeležili skupno skoraj 5000 primerov bolezni.

V manj razvitih predelih sveta se večina prebivalcev okuži v obdobju otroštva ali zgodnje odrasle dobe. V Sloveniji pa se osebe, mlajše od 50 let, v veliki večini z virusom v svojem življenju še niso srečale, zato so še toliko bolj izpostavljeni možnosti okužbe, ko potujejo na zgoraj omenjena območja sveta z višjim oz. visokim tveganjem za okužbo. V  državah zahodne in centralne Evrope se že več kot polovica vseh bolnikov okuži na potovanju. Tveganje je odvisno od kraja in trajanja potovanja ter od bivalnih pogojev, standardov uživanja hrane in pijače ter seveda samih sanitarnih razmer na destinaciji potovanja. In če lahko zmanjšamo tveganje za okužbo s skrbjo za higieno svojih rok, pa na pravilno higieno in ustrezno rokovanje s hrano pri osebah, ki nam na potovanju hrano pripravljajo in postrežejo, žal ne moremo vplivati.

Primeri resnega obolenja se lahko pojavijo tudi pri turistih, ki le za kratek čas obiščejo letovišča v endemičnih državah in bivajo ter se prehranjujejo v hotelih visoke kategorije. Lep primer je epidemija hepatitisa A, do katere je prišlo med gosti enega izmed vrhunskih hotelov na bazi »all inclusive« v Hurgadi v Egiptu leta 2004. Takrat je zbolelo je najmanj 350 oseb iz 9 evropskih držav, največ, 271 iz Nemčije. Vzrok okužbe je bil najverjetneje sveže stisnjen pomarančni sok, ki so ga stregli ob zajtrku.  Kljub temu da Egipt spada med države z visokim tveganjem za okužbo s hepatitisom A večina nemških turistov ni bila cepljena proti tej bolezni. Avstrijska turistka, ki doma dela v restavraciji, je po vrnitvi iz Hurgade povzročila še lokalno epidemijo hepatitisa A med gosti svojega lokala. Ker se bolezenski znaki hepatitisa pri okuženi osebi pojavijo šele nekaj tednov po okužbi, virusi pa se prično izločati že pred razvojem bolezni, je turistka prenesla viruse hepatitisa A še na 13 gostov lokala, v katerem je delala.

Raziskave sicer kažejo, da tveganje za okužbo pri potnikih, ki iz razvitih držav potujejo v manj razvite predele sveta, sicer v zadnjih letih nekoliko upada. Še vedno pa je hepatitis A najpogostejša bolezen potnikov, proti kateri se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem.  Cepljenje je pravzaprav edini učinkovit ukrep za preprečitev okužbe. Cepivo proti hepatitisu A spada med tako imenovana mrtva cepiva in je zato povsem varno, hkrati pa je to zelo učinkovito cepivo, saj zaščiti praktično vse cepljene osebe že mesec dni po prvem odmerku cepiva.  Po drugem odmerku, ki po 6 mesecih do enega leta sledi prvemu, pa se razvije dolgotrajna zaščita. Trenutne raziskave kažejo, da  se po zaključenem cepljenju z dvema odmerkoma cepiva najverjetneje razvije doživljenjska imunost, tako da poživitveni odmerki po sedaj veljavni doktrini niso več predvideni.

Za slovenske potnike predstavljajo največje tveganje za okužbo seveda potovanja v dežele Afrike, Azije ter srednje in južne Amerike ne glede na trajanje potovanja in pogoje bivanja. Kljub temu da nas večina smatra, da počitnice v letoviščih Turčije, Egipta, Tunisa, Maroka in ostalih priljubljenih destinacijah za kratek oddih, ne predstavljajo tveganja za hepatitis A in ostale nalezljive bolezni, pa dejanski podatki in raziskave kažejo, da temu še zdaleč ni tako. Glede na dejstvo, da Slovenci največ potujemo predvsem v bližnjo okolico, pa je pomembno poudariti, da okužbo z virusom hepatitisa A tvegamo že pri potovanjih oz. obiskih prijateljev in sorodnikov v BIH, Srbiji, Črni Gori, Makedoniji in Kosovu.  Mednarodni strokovnjaki s področja potovalne medicine prištevajo vse prej naštete države bivše Jugoslavije kot tudi Albanijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo, Ukrajino, Belorusijo in Rusijo med evropske države, za pot v katere se priporoča preventivno cepljenje proti hepatitisu A (več na http://drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/160-cepljenje-proti-hepatitisu-a in http://drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/159-cepljenje-proti-hepatitisu-a-in-b.