Okužbe s hrano/vodo in črevesne nalezljive bolezni

Pojav bolezni, ki so posledica uživanja okužene hrane, predstavlja enega pomembnejših javno zdravstvenih problemov. Spremembe v načinu prehranjevanja, masovna priprava obrokov in prodaja delno ali v celoti pripravljene hrane v trgovinah prispevajo k temu, da se tveganje za pojav okužbe in/ali zastrupitve s hrano povečuje. Dobre prometne povezave prispevajo tudi h globalizaciji proizvodnje in prodaje hrane, s tem pa se tveganje za pojav velikih epidemij okužbe oziroma zastrupitve s hrano še povečuje.
 
Povzročitelji okužb s hrano so številne bakterije, virusi, zajedavci in glive, vodilna težava pa je največkrat driska. Okužbe se pojavljajo posamično in v večjem številu (izbruh, epidemija). Izbruh je omejen pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu obolelih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju in je zato potrebno takojšnje ukrepanje..

Izbruh se lahko pojavi v družini, v različnih kolektivih in skupinah. Osnovni vzroki za pojav izbruhov so neustrezni pogoji za vzdrževanje osebne higiene, neustrezne higienske navade, neprimerni sanitarno higienski režim v kuhinjah, neustrezno shranjevanje in transport gotovih jedi in neustrezna priprava hrane.

Vir informacije o sumu na okužbo s hrano so običajno zdravniki, ni pa tako redko, ko informacijo o množičnemu obolevanju posredujejo iz bolnišnic ali pa jo posreduje Zdravstveni inšpektorat, kamor se oboleli neposredno obrnejo. Včasih oboleli oziroma njihovi najbližji pokličejo pristojni Zavod za zdravstveno varstvo. Na zavod za zdravstveno varstvo včasih najprej pokličejo tudi upravljavci živilskih obratov, kjer so pripravljali hrano, za katero obstaja sum, da je bila zdravstveno oporečna.

Pri ugotavljanju možnih vzrokov obolenja oziroma zbiranju podatkov v zvezi z morebitno okužbo s hrano pridobivamo podatke na različne načine.

Epidemiološko anketiranje

Epidemiološko anketiranje je izrednega pomena, saj nam natančno zbiranje podatkov dostikrat v veliki meri olajša odkrivanje vzrokov obolevanja in omogoča oblikovanje ustreznih ukrepov za omejitev nadaljnjega obolevanja. Poleg osnovnih podatkov o pričetku obolenja in o vrsti kliničnih težav, so izredno pomembni tudi podatki o uživanju hrane, pripravi le-te in obiskovanju prireditev in srečanj z množično obliko prehranjevanja. Prav tako so dragoceni podatku o bivanju in vrnitvi z različnih potovanj, načinu oskrbe s pitno vodo, oblikah rekreacije.

Epidemiološko poizvedovanje

V okviru epidemiološkega poizvedovanja pridobivamo informacije o drugih okoliščinah, ki bi lahko prispevale k temu, da je prišlo do pojava množične okužbe s hrano in vodo. Predvsem je potrebno pridobiti informacije o številu obolelih in značilnostih območja, od koder so oboleli. Zbrati je potrebno podatke o preskrbi prebivalcev s pitno vodo ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na epidemični pojav črevesne  nalezljive bolezni.

Laboratorijska diagnostika

Laboratorijske (mikrobiološke) preiskave različnih kužnin in vzorcev živil so izredno pomembne v prvi fazi zaradi iskanja povzročiteljev bolezenskih težav. Specifične ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni opredelimo takrat, ko je znan povzročitelj bolezni.

Uvajanje ukrepov za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni

Glede na rezultate epidemiološke preiskave je potrebno na ogroženemu območju prebivalcem posredovati napotke, na kakšen način naj varujejo zdravje oziroma in se izognejo okužbi. Specifičnost napotkov je odvisna od  tega, koliko in kakšne informacije so na voljo. Običajno ob prvem obisku na terenu ne moremo zanesljivo sklepati o vrsti povzročitelja, pogosto pa lahko na podlagi zbranih podatkov sklepamo o načinu širjenja bolezni. Za vse potencialno ogrožene osebe je jasna informacija zelo pomembna, pomembna pa je tudi za vse, ki sodelujejo pri izvajanju nujnih ukrepov za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni. Ukrepi so praviloma usmerjeni v zagotavljanje večje varnosti pripravljenih živil, kar je mogoče doseči z doslednim upoštevanjem tehnoloških postopkov pri pripravi hrane in vode. Odsvetujemo pripravo hrane, ki je pred zaužitjem ne segrejejo vsaj na 72°C, pri sumu na okužbo s pitno vodo, pa je to pred zaužitjem obvezno prekuhati - več na
http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=410&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0)

Dopolnitev ukrepov za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni

Na osnovi rezultatov mikrobioloških preiskav vzorcev oseb, ki so obolele v epidemiji ter vzorcev vzorcev odvzetih v objektih, kjer bi lahko prišlo do zaužitja oporečnih živil, je potrebno opredeliti še specifične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni. S tem zmanjšamo tveganja za ponovni izbruha okužbe s hrano. Običajno je potrebno osebam, ki so bile izpostavljene in obolelim osebam posredovati dodatna navodila za preprečevanje okužbe ter za preprečevanje širjenja bolezni. V obratu, kjer je prišlo do okužbe živil, pa je običajno potrebno temeljito čiščenje, preverjanje tehnoloških postopkov, odpravljanje pomanjkljivosti glede opreme in orodja ter končno razkuževanje obrata. V nekaterih primerih, ko so higienske razmere v obratu zelo slabe  oziroma je bilo v toku epidemiološke preiskave ugotovljeno, da zaposleni  slabo poznajo osnove higiene  živil in osebne higiene, je potrebno dodatno izobraževanje s tega področja.

Spremljanje epidemije

Potek epidemije je potrebno natančno spremljati. V prvi vrsti je potrebno zaznati vse nove primere bolezni in ugotoviti ali gre že za sekundarne primere. V tem primeru je potrebno postopke obvladovanja širjenja epidemije razširiti. Natančno spremljanja poteka epidemije je nujno tudi zato, da pravočasno ugotovimo, kdaj so epidemiološke razmere spet običajne. Najboljšo oceno omogoča podatek o obolevnosti med osebami, ki so bile izpostavljene okužbi. Koristen je tudi kontrolni pregled objekta, v katerem so pripravili oporečna živila. Kontrolni pregled ni obvezen, je pa priporočljiv. Opravimo ga takrat, ko so bili izvedeni vsi nujni kratkoročni ukrepi za izboljšanje varnosti ravnanja z živili.

Zaključek

Uspešnost odkrivanja vzrokov okužb s hrano/vodo ter ustrezno ukrepanje za obvladovanje širjenja bolezni je v veliki meri odvisna od časa, ki je pretekel od okužbe do obvestila o izbruhu/epidemiji. Običajno je zamuda velika, zato je potrebno storiti vse, da se dodano ne povečuje.