Afte

Afte imenujemo posamične, boleče, svetle mehurčke na ustni sluznici, ki se spremenijo v manjše ali večje razjede. Robovi teh razjed pa so živo rdeče obarvani. Pogosto prizadenejo notranjo stran ustnic in lic, včasih pa se pojavijo tudi pod jezikom. Nemalokrat se afte napovedo vnaprej s pekočim občutkom na sluznici.

O njih ne vemo prav veliko. Ponavadi se prvič pojavijo v puberteti in, kot v večini obolenj, gre za družinsko nagnjenost do aft. Bolezen ni niti nevarna niti huda, je pa predvsem nadležna.

V dotiku s kisom, limono, pekočimi začimbami in kruhovimi drobtinami se razjede močno razbolijo. Bolečino pa povečajo tudi vroče jedi. V glavnem minejo težave v 10 do 14 dneh brez zdravljenja. Te afte niso nalezljive.

Razlogi za nastanek aft so različni. Glede vzrokov obolenja strokovnjaki nimajo enotnega stališča. Nekateri menijo, da ne gre ne za bakterijsko in ne virusno okužbo, ampak neke vrste alergične reakcije na oreščke, citruse, paradižnik, barvila v živilih, gluten ali amalgam. Verjetno imajo bolj prav tisti, ki menijo, da gre za reakcijo na stres in zmanjšano imunsko odpornost organizma zaradi infekcijskih in kroničnih bolezni. To dokazuje tudi pogosto pojavljanje aft pri pacientih z oslabljenim imunskim sistemom.

Afte, strokovno jim rečemo ulcerozni stomatitis, lahko povzročijo tudi nekatera redka zdravila.

Z zdravljenjem bolj ali manj uspešno ublažimo bolečine, skrajšamo trajanje obolenja, preprečimo ponovitev obolenja (recidiv). Lokalni anestetiki ublažijo bolečine predvsem v akutni fazi, ne skrajšajo pa časa celjenja. Enako velja za antiseptike. Uporabljamo jih za zmanjšanje števila klic v ustni sluznici. Pri močnejših vnetnih spremembah je primerna dodatna uporaba kortikosteroidnih pripravkov. Uporaba teh učinkovin pa je omejena na predpis zdravnika oz. zobozdravnika.

Herpetični gingivostomatitis

Herpes simplex je zelo razširjena virusna infekcija. Značilne spremembe so mehurčki na omejenem delu kože ali sluznic. Večina okužb s virusom, ki povzroča ustne infekcije, nastane v prvih petih letih življenja (do 50% otrok je prekuženih).

Vir okužbe so bolniki ali pa osebe s tiho infekcijo. Okužba se širi s tesnim stikom, poljubljanjem, redkeje preko predmetov. Po okužbi virus ostane v možganih praktično vse življenje. Če se iz različnih vzrokov poruši celična imunost (stres, bolezen, menstruacija, fizični in psihični napori), pride virus po živcih v kožo ali sluznico in povzroča ponovitev obolenja.

Najpogostejša primarna okužba z virusom herpesa simpleksa je aftozni gingivostomatitis-vnetje dlesni. Največ primerov je v starosti 4 let. Bolezen se prične z vročino, izgubo apetita, slinjenjem. V ustni votlini se pojavijo številne afte, ki rade zakrvavijo in se združujejo v mehurčke, podobno kot se to zgodi pri herpesu. Sluznica je vneta, spremlja jo močno slinjenje. Potek bolezni spremlja splošna prizadetost.