So trije primeri prirojenih rdečk v ZDA sploh vredni pozornosti?
Alenka Trop Skaza
Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) je lani, prvič po 2008, poročal o treh primerih kongenitalnih rdečk, ki so jih zabeležili v Združenih državah Amerike. Otroci so se rodili materam, ki proti rdečkam niso bile cepljene, v ZDA so se preselile iz Afrike. Eden od novorojencev je umrl mesec dni po rojstvu, dva pa imata težke prirojene nepravilnosti. Pravočasno cepljenje proti rdečkam bi preprečilo te tragedije. Na blogih, kjer so se Američani odzvali na to novico, lahko beremo: »Pa kaj se razburjate? Kaj pa pomeni teh nekaj primerov v 300 milijonskem narodu? Ne vem, zakaj bi nas kaj skrbelo? Verjetno gre spet za netenje strahu s strani farmacije…«
V letih od 2005 do 2012 so v ZDA zabeležili 85 primerov rdečk, od tega je v šestih (vključno z omenjenimi tremi) šlo za sindrom kongenitalnih rdečk. V petih primerih so se otroci rodili priseljenkam, v enem primeru pa ni bilo anamnestičnih podatkov o potovanju oziroma bivanju v tujini. Zadnjo epidemijo rdečk so v ZDA zabeležili v letih 1964 in 1965, ko je zbolelo več kot 12 milijonov ljudi, preko 11.000 nosečnic je splavilo, 2000 novorojencev je umrlo, 20.000 pa se jih je rodilo s prirojenimi malformacijami, od tega je bilo 13.000 gluhih in 3500 slepih.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je cepljenje proti rdečkam, skupaj s cepljenjem proti mumpsu in ošpicami, implementirano v 130-tih državah po svetu, kar pomeni, da je cepljenih 41% vseh otrok. V Afriki so do sedaj cepljenje proti rdečkam v programe uvedle le tri države. Na svetu tako obstajajo endemska žarišča, ki predstavljajo tveganje in vzbujajo skrb. Zakaj?
Svet je globalna vas. Danes si tu, jutri drugje. In s teboj bolezen. Novorojenci, ki se rodijo s sindromom kongenitalnih rdečk, lahko izločajo virus več mesecev in tako predstavljajo tveganje za necepljene osebe. Čeprav so odstotki cepljenih proti rdečkam v populaciji, kjer se otroci redno cepijo visoki, obstajajo ljudje, ki zaradi različnih razlogov niso bili cepljeni. Če se nosečnica okuži v prvih 10-tih tednih nosečnosti, je več kot 90% tveganje, da bo, če bo, rodila otroka s sindromom kongenitalnih rdečk.
Evropa v boju proti rdečkam ni tako uspešna kot so ZDA. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v 2007 v Evropi zabeleženih 68.000 primerov rdečk, v 2011-12 so poročali o velikem izbruhu rdečk v Romuniji, v 2012 pa je bilo zabeleženih preko 27.000 primerov rdečk, od tega 99% na Poljskem in v Romuniji. Najvišja incidence (969/1.000.000) je bila med mladostniki v starosti od 15 do 19 let. 62% bolnikov, starih od 15 do 44 let, je bilo žensk.
V Sloveniji od leta 2008 nismo zabeležili nobenega primera rdečk. S cepljenjem proti rdečkam smo pri nas pričeli leta 1972, sprva je bilo cepljenje obvezno le za deklice, od leta 1990 pa tudi za dečke. Cepljenje s trivalentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam opravimo s prvim odmerkom v drugem letu življenja, drugi odmerek prejmejo otroci pred vstopom v prvi razred osnovne šole.
In zakaj je cepljenje proti rdečkam nujno potrebno, saj gre praviloma za kratkotrajno virusno bolezen. Zato, da se ne bomo srečali s tragičnimi zgodbami, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili.
Viri:
CDC. MMWR. Three cases of congenital rubella syndrome in the postelimination era - Maryland, Alabama and Illinois. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6212a3.htm
ECDC. Measles and rubella monitoring 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/SUR-Monthly-measles-and-rubella-Aug-2012.pdf
IVZ. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ivz.si/gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&_5_Filename=6179.pdf&_5_MediaId=6179&_5_AutoResize=false&pl=105-5.3.
Kraigher A, Ihan A, Avčin T. Cepljenje in cepiva. SZD, IVZ, 2011.