Gnojni meningitisi

POVZROČITELJI

Gnojni meningitis je akutna smrtno nevarna bolezen. Povzročitelji so številne bakterije, ki vdrejo v možganske opne, vendar pa 95% gnojnih meningitisov povzročajo meningokoki, pneumokoki in hemofilus influence tip b (Hib). Pri novorojenčkih in dojenčkih do 2. meseca starosti so najpogostejši povzročitelji gnojnega meningitisa B streptokoki, Echerichia coli, Listeria monocytogenes, enterokoki in gram negativni enterični bacili. Staphylococcus aureus povzroča meningitis zlasti po operativnih posegih na možganih, po poškodbi glave in ob stafilokokni sepsi. Podobno je pri meningitisu, ki ga povzroča Pseudomonas aeruginosa. Pri bolnikih, ki imajo okvarjen imunski sistem pa so povzročitelji lahko tudi druge bakterije.

REZERVOAR

Izvor okužbe je človek (bolnik ali prenašalec-bacilonosec).

PRENOS BOLEZNI

Prenos bolezni je kapljičen, aerogen, posreden ali neposreden. Bakterije se sproščajo v zrak ob govorjenju, kašljanju, kihanju; ob tem lahko pride do neposredne okužbe oziroma do vnosa bakterij  v telo preko okuženih predmetov.

EPIDEMIOLOGIJA

Gnojni meningitisi se po svetu pojavljajo posamično, meningokokni meningitis pa se občasno pojavlja tudi epidemično.

Hib je najpogostejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri otrocih v starosti od 1 meseca do 2 let. Največ obolenj je v jesenskih in zimskih mesecih. Pri 80% otrok in odraslih najdemo  bakterijo v žrelu in nosno-žrelnem prostoru v določenih časovnih obdobjih, vendar se bacilonoštvo pri zdravih odraslih osebah pojavlja le pri 3 do 5% oseb. Uporaba cepiva proti Hib je bistveno znižala pojavljanje invazivnih Hib okužb v zahodni Evropi in ZDA. Tudi v Sloveniji od leta 2000 poteka obvezno cepljenje otrok proti hemofilusnemu meningitisu; do tega časa je bilo v Sloveniji  povprečno prijavljenih 10 primerov Hib meningitisa na leto, po uvedbi cepljenja pa zabeležimo en do dva primera letno.

Meningokokni meningitisi se pojavljajo posamično in v obliki epidemij. V zadnjih letih so se pojavljale epidemije v Braziliji, državah nekdanje Sovjetske zveze, na Norveškem, v Belgiji, na Novi Zelandiji in v Veliki Britaniji. Na nekaterih območjih Kitajske, na Srednjem vzhodu, v Južni Ameriki, predvsem pa v subsaharski Afriki, se pojavljajo na vsakih 10 let velike epidemije. Na območjih, kjer se je meningokokni meningitis pojavljal epidemično, je bilo v zadnjih letih največ obolenj v starostni skupini od 5 do 19 let., sicer pa obolevajo predvsem otroci od 1. do 4. leta starosti. V Sloveniji na leto zabeležimo v povprečju 14 bolnikov; bolezen se pojavlja najpogosteje v zimskih in spomladanskih mesecih.

Meningokokno bacilonoštvo so ugotovili pri 1 do 15% zdravih oseb. Bacilonoštvo je lahko kronično, občasno ali prehodno.

Pneumokoki so najpogostejši povzročitelji gnojnega meningitisa pri odraslih. V državah, kjer je obvezno cepljenje proti Hib, postaja pnevmokok vse pomembnejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri otrocih. Nosno-žrelno bacilonoštvo za pnevmokok ugotavljajo v različnih odstotkih. Med otroki je bacilonoscev bistveno več kot med odraslimi.

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?

EU Cookie Directive Module Information